Obiskovalci so pričakovali, da bo Zuckerberg pojasnil ozadje nedavnega nakupa klepetalniške aplikacije whatsapp za 19 milijard dolarjev, ki je presenetila analitike in vznemirila telekomunikacijske operaterje. Z njo je Facebook pridobil uporabniške račune, telefonske in poštne imenike več kot 450 milijonov uporabnikov, ki so whatsapp uporabljali za pošiljanje kratkih sporočil namesto mobilnih sporočil sms. Ti pa za operaterje mobilne telefonije tudi v času pametnih mobilnikov in interneta pomenijo pomemben vir prihodka.

Dolgočasni milijarder

Dveurni nastop Marka Zuckerberga je bil precej dolgočasen. Namesto o načrtih z whatsappom je raje govoril o ideji brezplačnega dostopa do interneta za »tretji svet«, ki si ga je predstavljal precej internetno. Operaterje mobilne telefonije je pozval, naj pripravijo brezplačne pakete dostopa do facebooka (»ljudje nočejo podatkovnega paketa, ampak hočejo biti na facebooku«). V tem paketu bodo poleg družabnega omrežja vključene tudi določene »univerzalne storitve«, kot so spletna enciklopedija wikipedia, različne informacije (vreme, cene življenjskih potrebščin …) in novice.

Operaterji so se mu v zakulisju za ponudbo diplomatsko zahvalili in jo zavrnili. Vendar je nastop ustanovitelja facebooka kljub temu potrdil, da se je zanimanje vlagateljev, uporabnikov in medijev usmerilo na ponudnike storitev. To kaže, da operaterje verjetno čaka vloga, ki so se je ves čas bali: vloga polagalcev kablov in »neumnih« ponudnikov infrastrukture, ki bodo skrbeli za pretok podatkov, a ne bodo imeli prav dosti deleža pri dobičkonosnih uporabniških storitvah. Telekomunikacijski operaterji so v preteklem desetletju prikazali učbeniški primer »inovatorjeve dileme«, ki je skoraj pokopala tudi finsko Nokio. S telefonskimi klici, sporočili sms ter prenosom podatkov po kablih in zraku so imeli dolgo zagotovljene velike prihodke. Ko so začeli uporabniki množično nalagati programe za brezplačno internetno telefonijo (skype, viber …) in uporabljati hipno sporočanje namesto sms, pa so večinoma razmišljali, kako ustaviti ta trend, namesto da bi sami ponudili podobne storitve in obdržali stranke.

Zaradi visokih cen storitev in »naravnih monopolov« so operaterji pritegnili tudi pozornost regulatorjev. Evropska komisija je najprej posegla v cene mednarodnega gostovanja, nacionalni regulatorji so znižali cene medomrežnega povezovanja in proizvajalci mobilnikov za prodajo najboljših izdelkov že postavljajo svoje pogoje (zlasti Apple). Operaterji imajo nekaj svobode samo še pri trženju podatkovnih paketov, a tudi prenos podatkov je vse cenejši – zaradi grožnje regulatorjev in pritiska trga. Regulatorji so internetna podjetja doslej večinoma pustili na miru in tudi prevzem whatsappa bo verjetno vznemiril samo evropske varuhe zasebnosti (zaradi združevanja podatkov o uporabnikih), ki niso tako vplivni kot varuhi konkurence.

Trdovratni Bruselj

Razmere v panogi je najbolj nazorno povzel predsednik uprave Vodafona Vittorio Colao, ki je v Barceloni potarnal nad »trdovratnostjo« evropske telekomunikacijske komisarke Neelie Kroes in težavami, ki jih ima njegovo podjetje zaradi prevzemov nemškega kabelskega operaterja Kabel Deutschland in irskega mobilnega operaterja Three. »Zuckerberg ima kaj povedati. Ima več kot milijardo uporabnikov in pravkar je kupil še pol milijarde novih, jaz pa se moram ukvarjati z evropskimi birokrati in neko Irsko,« je povedal na nastopu, ki je bil precej slabše obiskan kot pogovor z ameriškim internetnim milijarderjem.

To ne pomeni, da so mobilni operaterji nepomembni, saj globalno še vedno ustvarijo na tisoče milijard evrov prihodkov (samo Vodafone bo za posodobitev omrežja namenil več kot dvajset milijard evrov). Družabna omrežja in druge spletne storitve brez njihovih kablov in radijskih valov ne bi dosegli uporabnikov, kar je zelo nazorno pokazal nedavni žled. V bojih z regulatorji so pridobili veliko izkušenj, ki jih internetna podjetja še nimajo, hkrati telekomunikacijski operaterji marsikje v Evropi veljajo za »nacionalne šampione« in so jim vlade precej bolj naklonjene kot evropski komisarji (dober primer je Slovenija). Zato njihova kapitalska moč in politični vpliv ostajata zelo močna. Zuckerbergov nastop v Barceloni sicer napoveduje krepitev ponudnikov internetnih storitev, ki imajo na uporabniške navade precej večji vpliv kot telekomunikacijski operaterji ali izdelovalci mobilnikov in tablic. Vendar tudi sedanji internetni mogočneži niso nedotakljivi.

Preprodajalci podatkov

Google, Facebook in Amazon še niso doživeli odločnejšega posredovanja varuhov konkurence, ki bi se poglobili v njihovo prevlado na novih upoštevnih trgih ali se ostreje odzvali na sporno pridobivanje in uporabo uporabniških podatkov. Ostrejša pravila za varovanje elektronske zasebnosti ali večja previdnost uporabnikov bi jim lahko povzročila precejšnjo poslovno škodo, saj so internetna podjetja kljub velikosti še vedno odvisna od enega poslovnega modela: pridobivanja in preprodaje osebnih podatkov.

Prav ti podatki so edini razlog za nakup whatsappa, saj Facebooku kljub milijardi uporabnikov manjka dostop so mobilnih elektronskih naprav, kakršnega si je Google zagotovil s operacijskim sistemom android in vsenavzočimi spletnimi storitvami (iskalnikom, gmailom, zemljevidi …).

Je slabe pol milijarde telefonskih številk in uporabniških računov v resnici vredno več kot ves slovenski proračun ali izgradnja atomskega trkalnika Cern? Večina analitikov se strinja, da je bila naložba Facebooka smiselna. Vendar so podobne ocene prevladovale tudi pred večino drugih velikih tehnoloških prevzemov (Aol –Time Warner, Myspace …), ki so že po nekaj letih spektakularno propadli.