Slovenski evroposlanci o varstvu zasebnosti

V začetku meseca je poslanka islandskega parlamenta Birgitta Jónsdóttir prejela elektronsko obvestilo, da hočejo ameriški pravosodni organi izvedeti, kaj vse je počela na družabnem omrežju twitter od 1. novembra 2009. Jónsdóttirjeva je v preteklosti sodelovala s spletno skupnostjo wikileaks, zato se je nevede znašla v preiskavi, s katero poskušajo Američani izslediti »krivce« za odtekanje podatkov.

Poslankine protestne bloge in tvite so hitro prebrali na BBC in Guardianu, pri nas pa je na zgodbo opozoril Gorazd Božič, vodja slovenske ekipe za odzive na omrežne incidente (SI-CERT). Ker se mi je zdela Birgittina zadrega zelo zanimiva, sem se lotil krajšega prispevka o varstvu zasebnosti evropskih državljanov, ki so hkrati uporabniki »ameriških« spletnih storitev.

Še zlasti zgovoren se mi je zdel odziv slovenskih evropskih poslancev, zato njihove odgovore objavljam v celoti. Manjkajo odgovori Iva Vajgla, s katerim sva se pogovarjala po telefonu, Lojzeta Peterleta, ki se je opravičil zaradi drugih obveznosti, ter Milana Zvera in Jelka Kacina, ki na moji vprašanji nista odgovorila.

Vprašanji sta bili:

1. Zavedam se, da je to vprašanje hipotetično, vendar me zanima, kako bi se vi osebno odzvali na obvestilo Twitterja, Facebooka, Googla (gmail) ali kakega drugega tujega ponudnika spletnih storitev, da ameriškim pravosodnim organom izročijo vaše osebne profile, dopisovanja, fotografije in druge podatke, ki jih shranjujejo omenjena podjetja?
2. Ste v vaši poslanski skupini (ali vi osebno) že kdaj obravnavali problematiko centralizacije velikih zbirk podatkov, ki jih bo še zaostrilo računalništvo »v oblaku«? V nedavnih debatah pred zadnjimi telekomunikacijskimi reformami, ki jih je pripravila evropska komisija, so namreč načeli tudi te dileme. Kakšno je bilo vaše stališče ali stališče vaše poslanske skupine?

Nanju pa so evroposlanci odgovorili takole:

Tanja Fajon:

To vprašanje bi nekaj časa nazaj res lahko označili za »hipotetično«, danes pa na žalost postaja realno. Na žalost pravim zato, ker je zasebnost posameznika te dni temeljito načeta. S tem pa so ogrožene vrednote družbe.

Zdi se, da oblasti, še posebej ameriške v tem primeru, ustvarjajo neznosen pritisk v imenu varnosti. Ne podpiram preventivnih vojn in tako tudi naprej podpiram zasebnost posameznika, kar nam jo je sploh še ostalo. Sama uporabljam kar nekaj družabnih medijev za komuniciranje z javnostjo in je izvrsten način kako čim bolj kakovostno ohranjati neposreden stik z ljudmi, ki jih drugače ne bi videla ali slišala. Kot poslanki mi to omogoča tudi spremljanje čim širšega pogleda na dogodke in razmišljanja tako slovenskih kot tujih uporabnikov.

Moj Twitter profil je javen, kar pomeni da lahko vsak prebere karkoli napišem. Torej, dostop do napisanih sporočil ne omejujem nikomur, seveda pa je zame nesprejemljivo, da bi morala podatke, ki sem jih zasebno posredovala ob odprtju računa, posredovati oblastem. Kje so meje in kdaj bomo rekli »zdaj je pa dovolj«? Na tak prefinjen način se odpovedujemo zasebnosti, da na koncu niti opazili, kaj šele protestirali ne bomo ob popolni goli razstavi naših zasebnih podatkov.

Seveda so te teme izredno pomembne in jih obravnavamo pazljivo. Priznam, da se tu v Evropskem parlamentu ne strinjamo prav radi glede načina in obsega zagotavljanja zasebnosti, predvsem ko beseda pripelje do skrbi za varnost. Naša skupina Socialistov in demokratov ima precej bolj stroge poglede o tem, kaj od posameznikovih podatkov se sme zbirati in objaviti. Ščitimo predvsem ljudi in njihovo zasebnost, medtem ko nekateri drugi bolj zagovarjajo strah pred terorizmom, takšnim ali drugačnim. Temu se po hodnikih pravi medijski, elektronski, novi terorizem … kakor koli pač želite.

Naslednji teden v Strasbourgu bomo o tem govorili na zasedanju Evropskega parlamenta in pričakujem, da bo razprava šla predvsem v smeri vprašanja pristojnosti in zakonitosti tovrstnih zahtev po zbiranju podatkov, ko govorimo o zaščiti zasebnosti državljanov EU. Tempo, v katerem se odvijajo internetni obračuni, kjer ni časa za cenzuro ali omahovanje, je neizprosen. Ampak to je današnja realnost. Moramo se prilagoditi. Ne moremo kar čakati na odločitev Evropske unije nekaj mesecev, medtem ko se vmes zgodi milijon drugih, še pomembnejših stvari.

Skratka, zasebnost posameznika je ena izmed temeljnih vrednot, ki jih bom še naprej zagovarjala in prepričana sem, da se zasebnosti ne gre odpovedovati na račun varnosti ter obratno. Vedno je mogoče najti rešitev. Je pa treba biti iznajdljiv, seveda

Romana Jordan Cizelj

Spletni komunikacijski kanali so koristno orodje pri stikih politikov s širšo javnostjo in tudi sama jih pogosto uporabljam. Pri tem so določene informacije javne, določene pa ne. Kot uporabnica spletnih storitev pričakujem, da se spoštujejo pravila delovanja določenega spletnega orodja. Pričakujem zaščito osebnih podatkov in preprečitev kakršnegakoli nepooblaščenega prepošiljanja podatkov.

V naši poslanki skupini Evropske ljudske stranke se zavedamo, da je potrebno novim tehnologijam prilagoditi tudi zakonodajni okvir, ki mora zagotoviti zaščito osebnih podatkov. V Evropskem parlamentu smo se s pojmom računalništvo v oblaku že srečali v okviru obravnave poročila o novi digitalni agendi za Evropo: 2015.eu, kjer smo predvsem obravnavali njegov prispevek h konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Zavedamo se, da je treba ustrezno urediti tudi zaščito osebnih podatkov. Vsak evropski državljan mora biti ustrezno zaščiten v skladu z evropsko zakonodajo, kar terja tudi ustrezen zakonodajni okvir v državah, kjer se nahajajo strežniki. Pri zaščiti podatkov moramo upoštevati izjeme, ki so povezane z javnim redom in nacionalno varnostjo.

Zoran Thaler

Vsakršno posredovanje podatkov iz družbenih omrežij (Twitterja, Facebooka, Gmaila) državnim organom pomeni grob poseg v pravico do zasebnosti, še posebej če se nanaša na podatke, ki jih želi uporabnik obdržati kot zasebne in jih ne objavi na način, da so vidne tudi tretjim osebam. Z uveljavitvijo novih oblik komunikacije v začetku 21. stoletja zato postaja varovanje pravice do zasebnosti izjemno pomembno. V primeru, da bi se meni zgodilo enako kot islandski poslanki, bi uporabil vsa pravna sredstva, da do posredovanje takih podatkov ameriškim pravosodnim organom ne bi prišlo, saj za takšno ravnanje ne bi imeli pravne podlage.

Skupina socialistov in demokratov (S&D), katere član sem, si prizadeva za vzpostavitev enotnega digitalnega trga, na podlagi katerega bi v prihodnosti lahko začelo delovati tudi računalništvo v oblaku. Enotni digitalni trg bo zagotovil ne samo ekonomsko okrevanje evropskega gospodarstva, ampak tudi ekonomsko konkurenčnost. Informacijska in komunikacijska tehnologija bi lahko ustvarila 400.000 novih delovnih mest do leta 2015. Pri tem pa si moramo prizadevati za varnost, stabilnost in zasebnost na internetu. Spoštovanje človekovih pravic, še posebej pravice do izražanja, mora biti temeljno načelo informacijske družbe. Prvi amandma k ameriški ustavi je izgleda aktualnejši v sedanjem času kot takrat, ko je bil sprejet.

Manjkajoča poslanca (Milan Zver in Lojze Peterle) pa sta na vprašanji posredno odgovorila na tiskovni konferenci, na kateri so evroposlanci odgovarjali, zakaj so decembra lani podprli »poročilo Gallo« (pdf), ki predlaga zelo strogo protipiratsko zakonodajo.

***

Sklep? Varstvo zasebnosti ostaja tudi za EU predvsem načelno stališče, ki ga v praksi preglasijo argumenti gospodarskih interesov in nacionalne varnosti.

(fotografija European Parlament/FlickrCC)