Z virtualno valuto do bogastva

Pred tremi leti so tehnološki mediji prvič opisali skrivnostno spletno tržnico, ki so jo upravljavci poimenovali po nekdanji trgovski svilni cesti med Kitajsko, Indijo in Sredozemljem iz 15. stoletja. Ime je bilo zelo primerno, saj so se tudi na elektronski svileni cesti prepletle trgovske poti vzhoda in zahoda. Le da uporabniki niso trgovali s svilo in začimbami, ampak z orožjem, mamili in novodobnimi spolnimi sužnjami. Namesto z zlatom pa so za blago plačevali s skrivnostnim novim plačilnim sredstvom: bitcoinom.

Prva objava: Nedelo, 16. november 2014, doto Dejan Javornik

Za bitcoin so bile novinarske zgodbe o svilni cesti hkrati blagoslov in prekletstvo. Nove valute se je oprijel sloves nečesa tveganega, prepovedanega in celo kriminalnega, saj je bila zelo primerna za anonimno in nenadzorovano pošiljanje denarja po spletu. A je začela zanimati tudi legalne trgovce, finančnike in razvijalce spletnih storitev, saj je imela veliko prednosti pred tradicionalnimi plačilnimi sredstvi. Za mednarodna nakazila niso več potrebovali posrednikov, provizije so bile nizke in transakcije neobdavčene. Medijska pozornost je povečala špekulativno vrednost bitcoina, globalna finančna kriza pa je poglobila nezaupanje v politiko, centralne banke in finančne ustanove, zato so bili uporabniki pripravljeni preizkusiti alternativne ali celo radikalne nove rešitve.

»Radikalno« je za bitcoin kar primeren izraz, saj v nasprotju z dolarjem, evrom in drugimi denarnimi valutami nima formalnega izdajatelja. Za njim ne stoji nobena država ali banka, njegova vrednost ni utemeljena na zlatu ali nacionalnem gospodarstvu. Poznavalci ga opisujejo kot »virtualno decentralizirano kriptografsko valuto«, saj temelji na javno objavljenem matematičnem algoritmu in se prenaša po decentraliziranem računalniškem omrežju p2p – podobno kot glasbene in druge datoteke, ki jih izmenjujemo po svetovnem spletu. Z njim tekmuje na stotine podobnih kriptovalut (litecoin, feathercoin …) in nacionalne oblasti ga lahko kadar koli prepovedo, kar se je lani zgodilo na Tajskem. A kljub tveganju postaja vse bolj zanimiv, saj je vrednost trga bitcoinov v samo nekaj letih zrasla na več milijard evrov.

Digitalna gotovina

Sistem spletnega plačevanja bitcoin je pred šestimi leti prvič opisal skrivnostni Satoši Nakamoto, za katerega še danes ni znano, ali sploh obstaja, ali se za japonskim imenom skriva skupina anonimnih posameznikov. Na spletu je objavil popolno dokumentacijo, v kateri je določil matematična pravila za pridobivanje (»rudarjenje«) bitcoinov in politiko trgovanja. Njihovo število je omejil na največ 21 milijonov in poskrbel, da bo ostal bitcoin omejena dobrina – v nasprotju z zlatom ali denarjem, ki ga je mogoče dodatno izkopati ali natiskati. Predstavil je prvi računalniški kriptovalutni program in zapisal, da bo mogoče njegov elektronski kovanec razdeliti na manj kot milijoninko enote. Nato je novo valuto in hkrati plačilno sredstvo prepustil spletni javnosti.

Prvi prenos med uporabniki so preizkusili v začetku leta 2009. Naslednje leto je bil zabeležen prvi uradni nakup z bitcoini, ko je Laszlo Hanyecz za 10.000 elektronskih kovancev naročil dve pici, ki bi bili danes vredni skoraj štiri milijone evrov – odvisno od trenutne borzne vrednosti bitcoina.

Državna ministrstva in banke so bile do novosti zadržane in so uporabnike opozarjale, da kriptovalute ne ustrezajo uradni definiciji denarnih sredstev, zato uporabnikov nihče ne varuje pred izgubo, zlorabo ali tatvino. Poslovanje z bitcoini je zato še najbolj podobno plačevanju z gotovino ali zlatimi palicami, kjer mora vsaka stranka sama poskrbeti za varnost transakcije: preveriti, ali je elektronski kovanec pristen, in se zavarovati, da bo po prejemu plačila tudi druga stranka izpolnila dogovor ter dostavila blago ali storitev.

Kako pridobimo kriptodenar? Na voljo imamo dve možnosti: lahko ga kupimo ali pridelamo. Za pridelavo (rudarjenje) je potrebna namestitev posebnega programa, ki omogoča delovanje sistema, saj spremlja promet v omrežju in pomaga preverjati transakcije. V zameno za opravljeno delo je »rudar« po določenem času nagrajen s 25 bitcoini, ki so zdaj vredni slabih 10.000 evrov. Nagrada je vabljiva, a je običajnim uporabnikom skoraj nedosegljiva, odkar so se z rudarjenjem začela ukvarjati specializirana podjetja, ki za obdelavo transakcij in izračunavanje matematičnih formul uporabljajo tudi po več tisoč zmogljivih računalnikov. Zato je nakup že »izkopanega« elektronskega kovanca večinoma lažja možnost.

Na trgu zdaj kroži približno 13 milijonov bitcoinov in jih je mogoče odkupiti samo neposredno od njihovih lastnikov – tudi na ulici ali v kavarni, če imata obe stranki nameščeni posebni elektronski denarnici na računalniku ali pametnem mobilniku. Nekoliko bolj varen je nakup prek posebne elektronske borze za izmenjavo kriptovalut, a se morajo lastniki zavedati, da so tudi v tem primeru sami odgovorni za novo digitalno lastnino. Če se jim pokvari računalniški disk ali jim ukradejo mobilnik, so njihovi bitcoini izgubljeni za vedno. Prav tako jih ne bodo nikoli dobili nazaj, če bodo pozabili geslo zasebnega šifrirnega ključa ali jim bo elektronski vlomilec izpraznil elektronsko denarnico, saj izvedene transakcije ni več mogoče preklicati.

Takšnih primerov je bilo veliko, zato na spletnih forumih ne manjka anekdot o uporabnikih, ki so pred leti založili pomnilniški ključek z več tisoč bitcoini in so danes nesojeni milijonarji. Znane so tudi že prvi zapleti s kriptovalutnim dedovanjem, saj mora lastnik bitcoinov pravočasno poskrbeti za digitalno oporoko in dedičem zapustiti zasebni ključ, brez katerega ne bodo mogli odkleniti elektronskega denarja.

Velike poslovne priložnosti

S kriptografskimi valutami je danes mogoče plačevati v številnih spletnih in fizičnih trgovinah. Bitcoini so najbolj zanimivi za manjše ponudnike spletnih storitev – gostovanja, domen, strežnikov in programja –, ker jim kartična podjetja ne poberejo zajetne provizije. Bitcoine je mogoče unovčiti na posebnem bankomatu (takšna naprava je že postavljena v Ljubljani) in z njimi poravnati račun v nekaterih gostinskih lokalih. Vendar se pravi zaslužki skrivajo drugje.

Pravo poslovno priložnost sta pred tremi leti zaslutila mlada Kranjčana Nejc Kodrič in Damian Merlak, ki sta ustanovila virtualno menjalnico Bitstamp in se z njo uvrstila tudi na letošnjo lestvico najbogatejših Slovencev, ki jo pripravlja revija Manager. Spremljala sta prvo veliko povečanje vrednosti bitcoina, ko se je elektronski kovanec iz slabega dolarja povzpel na več kot dvajset dolarjev, in pomislila, da utegne postati trgovanje s kriptovalutami zelo zanimivo za špekulante in tvegane vlagatelje. Zato sta postavila sistem za spletno trgovanje in od vsake transakcije pobrala trgovalno provizijo. Obseg trgovanja se je hitro povečeval in danes spada Bitstamp med največje trgovalnice z bitcoini na svetu.

Kodrič in Merlak sta prepričana, da bitcoin ni preveč zanimiv za običajno nakupovanje, saj kupcem ne prinaša posebnih prednosti pred tradicionalnimi plačilnimi sredstvi: denarjem in plačilnimi karticami. Njegove prednosti se pokažejo, kadar moramo poslati denar na drugi konec sveta, saj lahko izberemo poljubno majhne ali velike vsote, a plačamo enako (zelo nizko) transakcijsko provizijo. Pri milijonskem naročilu je mogoče z bitcoini prihraniti po več deset tisoč dolarjev, zato so ga poskusno uvedla nekatera podjetja in celo manjše banke, saj jim je precej pocenil poslovanje s poslovnimi partnerji na Kitajskem in v Afriki. Velike zaslužke pričakujejo tudi špekulanti, ki bitcoine preprodajajo in pričakujejo, da bo njihova vrednost zaradi majhnosti in nestabilnosti kriptovalutne borze močno nihala. Tisti, ki so bitcoine pred leti kupili za en evro in jih prodali po skoraj tisoč evrov na vrhuncu zadnjega borznega mehurčka, so zaslužili veliko denarja. Drugi lahko le upajo, da se bo vrednost znova povišala, saj se zdaj giblje blizu 300 evrov.

Slovenska poznavalca kriptovalutnega trga verjameta, da se bo vrednost bitcoina kljub velikemu nihanju ustalila in v povprečju višala, saj je alternativna valuta preživela že veliko napadov – od prepovedi uporabe do poskusa ponarejanja –, zato ji uporabniki vse bolj zaupajo. Resni posredniki pa so v menjalnicah prostovoljno uvedli učinkovite mehanizme za preprečevanje pranja denarja in financiranja teroristov, kar je vsaj začasno pomirilo regulatorje in policijo. A je prihodnost virtualnega denarja kljub optimizmu uporabnikov zelo negotova.

Prihodnost digitalnega denarja

Vrednost kriptovalutne ekonomije je v globalnem merilu še zanemarljiva, zato jo vlade, davčne uprave in finančne ustanove zdaj le pozorno opazujejo. A se lahko zelo hitro premislijo, če v razsrediščenemu in popolnoma anonimnemu virtualnem denarju prepoznajo resno grožnjo nacionalnim gospodarstvom in se ustrašijo velikega izpada prihodkov zaradi nepobranih davkov ali izgubljenih provizij.

Kodrič in Merlak se strinjata, da bi bila prav morebitna (pre)stroga regulacija najbolj nevarna za prihodnost virtualnega denarja. Bitcoin utegne v nekem trenutku postati tako razširjen, da bo vznemiril sedanje nadzorovalce globalnih financ. Ti imajo na voljo vse pravne in politične vzvode, da prepovedo legalno uporabo kriptovalut in jih odrinejo nazaj na nekdanje obrobje – med računalniške zanesenjake, organizirani kriminal in davčne oaze. Realni so tudi pomisleki, da se velikim trgovcem in kartičnim podjetjem še dolgo ne bo izplačalo sprejeti nove valute, ki se zato ne bo dovolj hitro širila med običajne uporabnike. Ali svarila, da so kriptografske valute morda le nekakšna virtualna igra na srečo, v kateri bo obogatela samo peščica tistih, ki so v pravem trenutku kupili in prodali elektronske kovance.

Ker pa je morebitni regulatorski pogrom tudi po ocenah kriptovalutnih pesimistov oddaljen najmanj nekaj let, se bo vrednost virtualnega denarja povečevala in privabljala nove finančne pustolovce. Možnosti velikih zaslužkov bodo še nekaj časa zelo realne, vendar poznavalci opozarjajo, da v bitcoine ni pametno vložiti prav dosti pravega denarja – razen če zelo dobro poznamo pravila borznega trgovanja in vemo, kako zavarovati elektronsko gotovino pred računalniškimi tatovi in prevaranti. Zato se bodo z bitcoinom še naprej ukvarjali predvsem specialisti; finančno in tehnično podkovani posamezniki ali ustanove. Dokler ne postane enakovredna svetovna valuta in uporabniki ne bodo niti opazili, kakšna transakcija se je v resnici zgodila med finančnimi računalniki.

***

Med najbogatejšimi

Ustanovitelja podjetja Bitstamp Nejc Kodrič in Damian Merlak sta se letos prvič uvrstila na Menagerjevo lestvico najbogatejših Slovencev. Delita si 43. mesto, njuno premoženje so ocenili na skoraj 23 milijonov evrov (na vsakega). Podjetje sta najprej prestavila v London, zdaj se selita v Luksemburg, ki ima največ posluha za razvoj kriptovalutne ekonomije. Svoj denar med drugim vlagata v obetavna tehnološka podjetja, šolanje pa sta začasno prekinila zaradi Bitstampa. Ker se lahko na fakulteto vrneta tudi pozneje, sta prepričana mladeniča.