Vaba za nevedne potrošnike
Predstavljajte si, da pri vratih pozvoni prijazen in lepo urejen prodajalec ter vam pove, da imate možnost brezplačno voziti najnovejši avto ugledne blagovne znamke. Ker veste, da takšne ponudbe niso ravno običajne, se pozanimate, kaj se v resnici skriva za vabljivim vozilom.
Nič posebnega, odvrne obiskovalec. V avtu je vgrajena satelitska črna skrinjica, ki bo beležila vse poti, ki jih boste prevozili. V kabini bo ves čas vključena videokamera z mikrofonom, ki bo snemala dogajanje v vozilu in vse vaše pogovore. Sistem za prepoznavanje obrazov bo ugotavljal, kdo sedi na sovoznikovem sedežu, in preštel morebitne otroke ali hišne ljubljence. Vozilo bo spremljalo vozniške navade, merilo porabo goriva in sproti obveščalo policijo o vseh vaših prometnih prekrških. Posebni algoritmi pa bodo iz vseh teh podatkov izračunali vaš potrošniški profil in vam na velikem informacijskem zaslonu ves čas prikazovali oglase in posebne prodajne ponudbe – odvisno od tega, kje, kdaj in s kom se boste peljali.
Tega zaslona ne boste smeli izključiti, saj bi bil takšen poskus v nasprotju s pravili uporabe avtomobila, bi vas posvaril sogovornik. Prav tako bi bil prepovedan vsak poskus ugašanja kamere ali izklopa črne skrinjice. In še avto bi vam lahko kadar koli zaklenili na daljavo ter vam ga odvzeli brez pojasnil ali možnosti pritožbe. Tudi če bi bili ravno takrat na morskih počitnicah in bi z družino ostali brez prevoza domov. Bi sprejeli takšno ponudbo, če bi vas prodajalec tako natančno seznanil s pogoji brezplačne uporabe avtomobila?
Za večino uporabnikov bi bila cena takšne brezplačnosti verjetno previsoka, saj bi se morali v zameno za avtomobil odreči vsej zasebnosti in sprejeti popolno odvisnost od ponudnika. Zato bi se raje odločili za nakup novega ali rabljenega vozila, za katerega ne bi veljale tako stroge omejitve. Še bolj previdni pa bi postali, če prodajalec ne bi hotel natančno pojasniti pogojev uporabe ali če bi se izmikal. Takrat bi zagotovo pomislili, da je s ponudbo nekaj narobe, saj brezplačna kosila pri trgovcih ne obstajajo in se bomo z navidezno brezplačnim avtomobilom najverjetneje opekli.
Ko na računalnikih, mobilnikih, elektronskih tablicah in drugih »pametnih« napravah uporabljamo brezplačne internetne storitve, skoraj nikoli ne pomislimo, da so pogoji uporabe zelo podobni tistim, ki jih je v uvodnem primeru naštel namišljeni prodajalec avtomobilov.
Mobilniki beležijo naše komunikacijske navade, spremljajo gibanje, prebirajo kratka sporočila in zapisujejo informacije v podatkovno zbirko, ki jo lahko pregledujejo policija ali varnostne agencije. Google in drugi ponudniki brezplačne elektronske pošte z algoritmi pregledujejo poštne predale, se učijo naravnega človeškega jezika in med elektronska pisma razporejajo spletne oglase. Še bolj agresivni so Facebook in drugi ponudniki družabnih omrežij, saj zbirajo uporabniške podatke samo zato, da bi jih prodali oglaševalcem. Vsi pa lahko v vsakem trenutku in brez pojasnila zaprejo uporabniški račun, pobrišejo fotografske albume in preprodajo podatke drugim podjetjem.
Pri spletih in drugih elektronskih storitvah nas ne zmoti, da ponudniki nočejo povedati, kakšna je resnična cena brezplačnosti in kako uporabniki plačujejo za njihove storitve. Pogoji uporabe so namenoma napisani v tako zapletenem pravniškem jeziku, da jih težko razplete celo specializirana odvetniška pisarna. Vpogled v osebne podatke je skoraj nemogoč, načini obdelave in uporabe podatkov veljajo za poslovno skrivnost. A nas takšno zavajanje, izmikanje in skrivanje za drobnim tiskom kljub temu ne opomni, da moramo biti previdni.
Vsakič ko na osebno elektronsko napravo namestimo novo brezplačno storitev ali aplikacijo, ponudniku prepustimo osebne podatke, velik del elektronske zasebnosti in skoraj vso uporabniško avtonomijo. V teh podatkih še ne prepoznamo njihove resnične vrednosti – podobno kot pred dvajsetimi leti številni Slovenci niso prepoznali vrednosti lastniških certifikatov in so jih poceni prodajali poznejšim tranzicijskim dobičkarjem. A tudi v svetu elektronskih storitev velja enako pravilo kot v drugih dejavnostih: obljuba brezplačnosti je le vaba za nevedne potrošnike. In najboljša varovalka, da bodo spletna orodja uporabljali samo po pravilih, ki so jih predpisali lastniki komercialnega spleta.
(Nedelo, 30. november 2014), fotografija Google