Andreas Maierhofer, Simobil

Ko nam je predsednik uprave Simobila Andreas Maierhofer prejšnji ponedeljek potrdil, da se njegovo poslanstvo v Sloveniji počasi končuje, verjetno ni vedel, da bo moral prihodnjo poklicno pot že v sredo zjutraj razkriti na tiskovni konferenci.

Maierhoferjev prvomajski odhod k bolgarskemu mobilnemu operaterju Mobitelu naj ne bi bistveno vplival na prihodnjo Simobilovo strategijo: postavljanje omrežja umts, še temeljitejšo optimalizacijo poslovanja in glasno zagovarjanje liberalizacije telekomunikacijskega trga.

To so tudi teme, o katerih Maierhofer najraje spregovori. Na »špekulacije« o prodaji Simobila, nakupu Telekoma Slovenije in govorice, kdo s kom zganja nespodobnosti, se niti ne odzove.

Prva objava: Delo FT, 2. april 2007, foto Mavric Pivk

Pred dobrim letom dni ste nam zelo prepričano zatrdili, da v Sloveniji nima smisla graditi drugega omrežja umts. Danes navdušeno razlagate, koliko boste vložili v umts, kaj vse boste ponudili uporabnikom …

Res sem to rekel, priznam. In še vedno sem prepričan, da bi bila na slovenskem trgu souporaba obstoječe infrastrukture bistveno smiselnejša. Celo veliki operaterji mobilne telefonije, denimo Vodafone in Orange v Veliki Britaniji, se povezujejo na področju umts, ker sta gradnja in vzdrževanje omrežja izjemni dragi. Poleg tega je tehnološki razvoj zelo hiter. Niti največji operaterji si ne morejo privoščili, da bi na vsaki dve leti vlagali velike vsote v infrastrukturo.

Zakaj ste se kljub temu odločili za gradnjo lastnega omrežja umts?

Preprosto: nismo se uspeli dogovoriti s Telekomom, lastnikom obstoječega omrežja.

Na trg umts vstopate zelo pozno. Ste se kaj naučili iz nesrečne vseevropske zgodbe o umts: velikih vlaganj, nejasne strategije, pomanjkanja storitev?

Naš pozen vstop ima tudi pozitivne plati. Izognili smo se visoki koncesnini za umts – Mobitel je zanjo plačal sto milijonov evrov, mi samo šest odstotkov te cene. Ker na trgu ni bilo konkurence, se ponudba umts ni razvila, zato je tudi naš zaostanek za tekmecem ustrezno manjši. Pri postavljanju omrežja imamo na voljo znanje in izkušnje skupine Mobilkom, zato se bomo lahko izognili marsikateri nesrečni izkušnji. Vemo tudi, da je treba omrežje umts načrtovati zelo pragmatično: ugotoviti, kje so potencialni uporabniki storitev umts, in jih doseči.

Na predstavitvi umts ste tudi vi najprej prikazali videotelefonijo – storitev, ki jo operaterji mobilne telefonije že leta poskušajo prikazati kot največjo pridobitev mobilne telefonije tretje generacije (3G). Se vam ne zdi, da je čas za kaj novega?

Menim, da bo postal mobilni širokopasovni internet ključna storitev 3G.

Kljub temu da se količina prenesenih podatkov po omrežjih mobilne telefonije v Sloveniji povečuje razmeroma počasi?

Razlogov za počasno rast je več. Ker ni bilo konkurence, se niso razvijale storitve. Poleg tega so šele zdaj na voljo tehnologije, s katerimi lahko mobilni operaterji po kakovosti storitve tekmujemo s fiksnimi ponudniki interneta, denimo kabla in xdsl. Skupina Mobilkom v testnih okoljih že preizkuša prenos podatkov s hitrostjo 14,4 Mbit/s, ki jo omogoča tehnologija HSDPA.

Razvoja mobilnega širokopasovnega interneta ne ovira samo tehnologija, temveč tudi cena. Prenos podatkov po mobilnih omrežjih je še vedno nezaslišano drag.

V Avstriji so nekatere podatkovne ponudbe mobilnih operaterjev že ugodnejše od tistih, ki jih ponujajo fiksni operaterji. Prenos podatkov po mobilnih omrežjih je vsekakor mogoče ponuditi za konkurenčno ceno. Res pa je, da bo za običajne rezidenčne uporabnike fiksni širokopasovni dostop do interneta vedno cenejši od mobilnega. Za mobilne operaterje so zato zanimivi predvsem poslovni uporabniki, ki jim bomo ponudili zaokroženo podatkovno ponudbo.

Se boste mobilni operaterji še naprej posvečali predvsem »povezanemu posamezniku« ali vas bodo nekoč zamikale tudi dnevne sobe digitalnih domov?

Operaterji mobilne telefonije že po definiciji omogočamo posameznikom, da so vedno in povsod povezani. Res pa se mobilne in fiksne platforme vse bolj združujejo. Tehnologija ip prihaja tudi v mobilno telefonijo, mobilni operaterji bodo začeli ponujati povezave xdsl in uporabljati tudi druge brezžične tehnologije …

Ali tudi v Simobilu razmišljate o vstopu v telekomunikacijske »žice«? Znano je, da ste se zanimali za nakup Voljatela, ki ga je pozneje prevzela skupina Tuš.

Res smo se zanimali za nakup, a se je pojavil kupec, ki je bil pripravljen za Voljo odšteti precej več kot mi. O konkretnih načrtih težko govorim, lahko pa zagotovim, da Simobil ne bo ostal samo mobilni operater.

Vrednost delnice vašega materinskega podjetja, avstrijskega telekoma, je pred nedavnim padla zaradi napovedi manjše rasti prihodkov v prihodnjem poslovnem obdobju. Je to že posledica prihajajoče krize v mobilni industriji, manjših prihodkov zaradi telefonije ip in direktive o mobilnem gostovanju v tujih omrežjih (roamingu)?

Vsakoletno povečevanje prihodkov tudi za več deset odstotkov, ki je v mobilni industriji veljalo doslej, ni več realno. To je naravno, saj je evropski trg zasičen. Vendar ne verjamem, da je prihodnost tako črna. Veliko potenciala za mobilne operaterje se skriva že v prenosu govora. V Avstriji približno 60 odstotkov vse telefonije prenesejo mobilna omrežja, v Sloveniji je delež mobilne telefonije šele blizu 40 odstotkov. Ker analitiki verjamejo, da bo v prihodnosti kar 80 odstotkov vsega govora potekalo po mobilnih omrežjih, je že na tem segmentu veliko priložnosti za rast. Še večji razcvet čaka mobilni internet, prej ali slej se bodo odprli tudi nišni trgi, denimo mobilno plačevanje in zabava. Mislim pa, da ti trgi ne bodo prispevali več kot 15 odstotkov prihodkov od prodaje, zato čaka operaterje dramatično klestenje operativnih stroškov in boljša izraba omrežij. Mobilne »killer aplikacije« namreč kar ni na obzorju …

Pa mobilna televizija? Operaterji jo napovedujejo že nekaj let, zaznamovala je tudi letošnji barcelonski kongres mobilne telefonije 3GSM.

Z mobilno televizijo bodo operaterji zagotovo ustvarili nekaj prihodkov, a se jo bodo morali lotiti zelo preudarno. Treba je vedeti, da mobilna televizija ne bo nikoli tekmovala z velikimi ploskimi zasloni v dnevnih sobah. Omejitve zaslona so prevelike, zato uporabniki mobilnih telefonov ne bodo nikoli uporabljali za ogled dveurnih filmov. Mobilna televizija pa lahko postane zelo uporabna dopolnilna storitev, denimo med velikimi športnimi dogodki ali kot podaljšek interaktivne televizije. DVB-H pomeni velik napredek in omogoča zelo kakovostno sliko. Za operaterje bo pomembna tudi ocena, koliko bodo naši uporabniki pripravljeni odšteti za televizijske in zabavne storitve. Menimo, da je realno pričakovati nekje od pet do deset evrov mesečnega prihodka na uporabnika.

Ste že ocenili, kakšne bodo za vas posledice znižanja cen roaminga, ki ga napoveduje evropska komisija?

Absolutno nasprotujem načinu regulacije, ki ga predlaga evropska komisija! Strinjam se, da so cene roaminga previsoke, ampak jih bo vsekakor uredil trg. T-Mobile, Vodafone in drugi veliki operaterji so že precej znižali cene, kar je v vsakem primeru nezadržno gibanje. Vendar tega ni mogoče storiti čez noč, saj si noben operater ne more privoščiti nenadnega 10-odstotnega izpada prihodkov. Sploh operaterji, ki so uvrščeni tudi na ameriških borzah – kako naj tak padec razložijo vlagateljem.

No, morate priznati, da so operaterji tudi sami krivi za ta šok. Evropska komisija vas je večkrat pozvala, da znižajte cene, za katere tudi sami dobro veste, da so neupravičeno visoke.

Morda dosedanji model mobilnega gostovanja res ni bil najboljši, ampak je bil s stališča mobilne industrije zelo logičen. Operaterji so se morali nekako odzvati na velik padec cen na nacionalnih trgih, kjer se zadržuje večina uporabnikov. Marže na domačem trgu so vse manjše, vzdrževanje in posodabljanje omrežij pa stane. Roaming je operaterjem prinesel veliko denarja, ki so ga lahko vlagali v razvoj.

Evropska komisija v analizah ugotavlja, da uporabniki mobilne telefonije zaradi visokih cen roaminga v tujini skoraj ne uporabljajo mobilnih storitev. Tudi nekateri operaterji so prepričani, da bi pogostejša uporaba mobilnika v tujini zlahka nadomestila prihodke iz roaminga in jih celo povečala.

To razmerje med cenami in porabo ni tako preprosto. Ni jasno, koliko več bodo uporabniki telefonirali, če operaterji znižamo cene pogovorov. Sploh pa za slovenske operaterje ne vidim prav nobenih koristi od direktive. Slovenija je izrazit izvoznik roaminga. Slovenci se največ odpravljajo na Hrvaško in v nekatere druge države, ki niso članice EU – zaradi počitnic ali posla. Teh držav pa direktiva ne bo zajela. Zato se bojim, da bo izpad prihodkov slovenskih mobilnih operaterjev edina realna posledica direktive.

Ko ravno omenjate Slovence na Hrvaškem: če se vaš uporabnik priključi na omrežje operaterja Vipnet, utegne za minuto pogovora plačati dvajsetkrat višjo ceno kot doma. Kljub dejstvu, da je Vipnet del vaše skupine Mobilkom, da pogovore obračunavate v skupini brez provizij … Mu lahko zamerite, če ima občutek, da ga prav nesramno odirate?

S perspektive uporabnika se z vami strinjam. Uporabnik ima pravico do takega pogleda. Moja naloga pa je prepričati tiste, ki o tem odločajo, da je to samo ena plat zgodbe. Enako pomembno je razmisliti o naložbah, delovnih mestih in strateški vlogi telekomunikacijske industrije. Za politike je nižanje cen zelo vabljiv argument, ki jim lahko hitro dvigne priljubljenost med volivci. Vendar morajo razumeti tudi, kakšne so posledice, če dva pomembna operaterja izgubita precejšen del svojih prihodkov.

Se s povečevanjem tržnega deleža izboljšujejo tudi vaša pogajalska in lobistična izhodišča?

S povečevanjem tržnega deleža in dobrimi finančnimi kazalci se povečujejo naša vlaganja v telekomunikacijski trg – v omrežje umts bomo vložili več kot 50 milijonov evrov. Kot pomembni vlagatelji zagotovo postajamo tudi vplivnejši sogovorniki. Slovenija potrebuje tuja vlaganja, te pa lahko privabi ali ohrani tudi z ustrezno telekomunikacijsko politiko in regulacijo.

Ste se z Mobitelom že dogovorili, kakšne bodo cene asimetrije? Nižanje asimetrije je še ena logična posledica večjega tržnega deleža.

V naravi prevladujočega operaterja je, da poskuša doseči znižanje asimetrije. Vprašanje je samo, do kje je to še sprejemljivo. Trenutno imamo 25-odstotni tržni delež, kar je za dva odstotka več kot lani. Zato je težko sprejeti predlog za 30-odstotno znižanje asimetrije. Za leto 2006 smo asimetrijo uspeli določiti, prav tako za začetek 2007. Vendar bodo pogovori še potekali.

Lahko Simobil preživi tudi brez asimetrije?

Seveda lahko preživimo, zagotovo bi to zmanjšalo možnosti za naložbe. Asimetrija ostaja eno redkih orožij manjšega operaterja za njegovo lažjo rast.

Boste v omrežje sprejeli še kakega navideznega mobilnega operaterja ali se boste za zdaj zadovoljili z Mercatorjevim M mobilom?

Zdaj je v Sloveniji pet aktivnih ponudnikov mobilne telefonije. Mislim, da je to za dvomilijonski trg čisto dovolj, zato nimamo namena sprejemati novih navideznih operaterjev.

Vodstvo Tušmobila se je v zadnjem času nekajkrat pohvalilo, da se zelo bojite njihovega prihoda, zato jim »nagajate«. Tudi Tomaž Simonič, direktor Agencije za pošto in elektronske komunikacije je bil že večkrat kritičen do vaših pritožb zaradi podelitev Tušmobilovih frekvenc.

Ne vem, zakaj hoče vodstvo Tušmobila ustvarjati vtis, da se jih bojimo, saj šele prihajajo na trg. Da jim nagajamo? Nikakor ne, želim jim vse najboljše, vendar pričakujem, da bomo imeli na trgu vsi igralci enake razmere. Simobil je za svoje koncesije odštel že veliko denarja, zato težko sprejmem, da jih je nekdo dobil nepregleno skoraj zastonj. Ta primer za nas še ni končan.

Tuš prihaja iz trgovine, kjer so marže bistveno nižje, kot so pri mobilni telefoniji. Vas utegne presenetiti s kakim izvirnim in učinkovitim poslovnim modelom, na katerega niste pripravljeni?

Zelo me zanima, kakšen bo njihov poslovni model in kako bodo sami zdržali velike naložbene cikle. Osamljen igralec v mobilni industriji zelo težko preživi, ker ima razmeroma visoke stroške, marže pa tudi pri nas niso več tako visoke. Upoštevati mora tudi dejstvo, da bo Telekom Slovenije prej ali slej privatiziran in bo pridobil strateškega parterja. Da pa se tušmobilovci spuščajo v nacionalistične zgodbe o Slovencih in grdih Avstrijcih … Lepo vas prosim, sploh mlajše generacije to že zdavnaj ne zanima več.