Cigarete 21. stoletja

V pisarni nekdanjega vplivnega tobačnega lobista Nicka Naylorja sedijo trije starejši gospodje, oblečeni v črne poslovne obleke. »Kaj bi mi odgovorili na vprašanje, ali mobilni telefoni res škodujejo zdravju vaših uporabnikov?« jih vpraša Nick. Črna trojica se v zadregi spogleda. »Ni čisto nemogoče,« prizna prvi. »Bilo je nekaj domnevnih primerov, ampak jih nikomur ni uspelo dokazati,« doda drugi. Nato se med njimi razvname vsesplošno skakanje v besede. Nick jih smehljaje prekine in pouči: »Odgovoriti morate le, da skrbno spremljate to področje, ampak v tem trenutku ni nikakršnih neposrednih dokazov, ki bi povezovali uporabo mobilnih telefonov z nastankom možganskih tumorjev. Predlagam vam, da si dobro zapomnite te besede in jih vsak dan vadite pred ogledalom.«

Sklepni prizor iz filma Hvala, ker kadite (Thank You for Smoking, 2005), satiričnega vpogleda v delovanje poklicnih obračalcev besed, ki branijo interese tobačne, orožarske in alkoholne industrije pred zaskrbljeno javnostjo, postaja vse bolj preroški. Nesluteni razširjenosti mobilne telefonije se po vsem svetu pridružujejo novi viri elektronskega smoga: javna brezžična računalniška omrežja wifi in wimax, prenosni računalniki in neštete druge naprave, ki se z elektromagnetnimi valovi povezujejo v svetovni splet. Operaterji mobilne telefonije še povečujejo zmogljivost svojih omrežij in postavljajo nove bazne postaje, telekomunikacijska revolucija pa poganja globalizacijo, spodbuja elektronsko poslovanje in omogoča globalen dostop do znanja. Nove komunikacijske tehnologije so zato postale sopomenka za napredek – podobno kot nekoč gradnja vodovoda, cest in električnega omrežja – ter hkrati tema vse številnejših polemik. Dolgoletnim razpravam o morebitnih škodljivih posledicah elektromagnetnega sevanja (EMS) mobilnikov in baznih postaj se namreč skoraj vsak teden pridruži nova skrb, povezana z množično uporabo novih tehnologij.

»Mobilniki utegnejo postati cigarete 21. stoletja,« je za londonski dnevnik Independent povedal britanski profesor Lawrie Challis, vodja raziskave o vplivih EMS na razvoj nekaterih oblik raka, parkinsonove in alzheimerjeve bolezni. Challis poudarja, da dosedanje raziskave res niso pokazale škodljivih posledic kratkoročne izpostavljenosti EMS (manj kot pet let). Vendar pa je na voljo vse več podatkov, da se bolezenski znaki – podobno kot pri azbestu in tobaku – pokažejo šele po daljši izpostavljenosti elektromagnetnim valovom. Deset let elektromagnetnega »kajenja« naj bi po ugotovitvah finskih in švedskih znanstvenikov kar za 40 odstotkov povečalo verjetnost nastanka možganskih tumorjev, sevanje pa naj bi zmanjševalo število možganskih celic (zgodnejša senilnost), povzročalo glavobole, slabost in nespečnost. Hkrati uporaba sodobnih elektronskih naprav prinaša tudi druge zdravstvene in psihološke posledice: slabšanje vida, težave s telesno težo zaradi pomanjkanja gibanja, nenehni telekomunikacijski stres in različne oblike informacijske zasvojenosti. Ker dolgoročni škodljivi vplivi EMS na zdravje uporabnikov še niso ovrženi, količina sevanja v našem življenjskem okolju pa se nezadržno povečuje, lahko današnja brezžična revolucija skriva nevarno zdravstveno časovno bombo, opozarja Challis.

Zaradi vse večje nepogrešljivosti zasvojljivih sevajočih izdelkov pa utegnejo biti njihove posledice bistveno hujše od tistih, ki jih povzročajo alkohol, tobak, azbest in sončenje, saj se jim ne bo mogoče izogniti. Če hoče kadilec izstopiti iz cigaretnega kroga, se mora upreti »zgolj« fizični zasvojljivosti nikotina, družbenemu pritisku okolice, vabljivim oglasom in lastnim užitkom. Telekomunikacijskega zasvojenca čaka še bistveno težja naloga, saj elektronska vzdržnost ne prinaša le abstinenčne krize in naporne družbene izključenosti, ampak tudi bistveno zmanjša njegove možnosti na trgu dela in izobraževanja. Ker je komunikacijska revolucija skoraj enoglasno sprejeta kot nekaj pozitivnega, novodobni e-zasvojenci še dolgo ne bodo mogli računati na moralno podporo državnih zdravstvenih kampanj, opozorilne napise na mobilnikih ali pomoč društev za odvajanje elektronske zasvojenosti. Niti če bi znanstveniki že prihodnji teden objavili »neposredne dokaze, ki povezujejo uporabo mobilnih telefonov z nastankom možganskih tumorjev«.

Objava take raziskave bi namreč sprožila predvidljive odzive mobilne industrije. Telekomunikacijski Nicki Naylorji bi poskušali najprej spodbiti verodostojnost raziskovalcev in prikrito financirati alternativne študije, ki bi z drugačno metodologijo prikazale ravno nasprotne rezultate. Če dokazov o škodljivosti mobilnih naprav nikakor ne bi mogli ovreči, bi začeli blažiti njihove posledice in strašiti politike z analizami neznanske gospodarske škode, ki bi jo povzročila strožja pravila o uporabi njihovih izdelkov in storitev. Previdnejše uporabnike bi začeli nagovarjati z »manj sevajočimi« napravami in oglasnimi kampanjami, v katerih bi poudarjali skrb za njihovo zdravje. Novinarjem bi neuradno priznali, da njihove naprave verjetno nikoli ne bodo zares varne, ampak je tveganje zanemarljivo v primerjavi s koristmi, ki jih človeštvu prinaša globalna povezanost, zato nima smisla preveč strašiti neukih bralcev. Poleg tega pa se operaterji zelo dobro zavedajo, da bo najnovejši mobilnik po akcijski ceni še dolgo premagoval strah pred kakršnimi koli zdravstvenimi tveganji.

Ker uporabniki novih tehnologij zaradi premočnih političnih in komercialnih interesov nikoli ne bodo zares seznanjeni s tveganji, ki jih prinaša njihova uporaba, jim ostane samo eno: spremljati, kaj v zasebnih življenjih počno tisti, ki svoje izdelke zelo dobro poznajo. Soustanovitelj Microsofta Bill Gates, eden največjih apostolov računalniške revolucije in svetle tehnološke prihodnosti, dovoli svojima mladoletnima otrokoma največ 45 minut dnevnega posedanja pred računalniškim zaslonom. Številni predstavniki mobilne industrije, ki sem jih spoznal v zadnjih desetih letih, omejujejo rabo mobilnikov pri svojih potomcih, med telefoniranjem dosledno uporabljajo naprave za prostoročno telefoniranje (mobilnika nimajo blizu glave) in svojih mobilnikov nikoli ne nosijo ob telesu. Politiki, policisti in kriminalci pa iz mobilnikov pred pomembnimi pogovori izvlečejo baterije ali jih celo pustijo pred vrati, ker se zavedajo vse prisotnejšega elektronskega prisluškovanja.

Po desetletjih boja proti kajenju je najnovejša raziskava Evrobarometra o odnosu Evropejcev do tobaka jasno pokazala, da se prebivalci EU večinoma zavedajo tveganosti tobačnih prelesti (tudi pasivnih) in podpirajo zakone o prepovedi kajenja, ki jih uvaja vse več evropskih držav. S podobnimi pritiski javnosti se bodo morali prej ali slej ukvarjati tudi proizvajalci elektronskega dima. Vprašanje pa je, kdo se bo takrat sploh še lahko »odklopil«.

(Sobotna priloga Dela, 26. maj 2007)