Črni in beli čarodeji
Profesor Chris French, ki na londonski univerzi Goldsmiths proučuje paranormalne pojave in velja za enega vidnejših britanskih skeptikov, študente pogosto razvaja s čarovniškimi gosti. V torek je univerzitetno predavalnico napolnil britanski ulični rokohitrec Paul Zenon, ki je vpleten v zelo odmeven sodni primer, saj ga toži najbolj znana britanska klicalka duhov.
Zenon sodi med čarodeje, ki so se v zadnjih desetletjih zelo dejavno posvetili razkrivanju najrazličnejših domnevnih čudodelcev, vidcev, magov in drugih z nadnaravnimi sposobnostmi. Tudi njega je – podobno kot nekoč ameriške ustanovitelje skeptičnega gibanja – zmotila uporaba iluzionističnih trikov za manipulacijo z ljudmi, ki so se zaradi življenjskih tegob zatekli v paranormalno. Zato je v živih in televizijskih nastopih pogosto razlagal socialno-psihološke ukane, s katerimi je mogoče žrtev prepričati, da ji berete misli, da ste v stiku z njenim pokojnim soprogom, ali da o njej veste stvari, ki da jih brez nadnaravnih moči ne bi mogli vedeti.
Ko so ga pri britanskem tabloidu Daily Mail vprašali, ali tudi uspešni britanski čudodelci uporabljajo podobne trike, je med drugim izpostavil Sally Morgan, bolj znano kot Psychic Sally. Obiskovalci njenega nastopa so obvestili medije, da so iz zakulisja slišali stavke, ki jih je Sally z rahlim zamikom ponavljala na odru. Zato je Zenon na njenem primeru pokazal, kako klicalci duhov skupaj s posebnimi preiskovalnimi skupinami zbirajo podatke o posameznikih v občinstvu, da jih lahko med nastopom šokirajo s poznavanjem intimnih podrobnosti (zelo podobno razkritje je v ZDA pred leti doživel ameriški čarovnik Peter Popoff).
Dogodek je pritegnil veliko medijske pozornosti. Na spletu so zaokrožili posnetki, kako si Sally po nastopu iz ušesa jemlje skrite slušalke, Sallyjini odvetniki pa so zaradi Zenonove razlage tožili časopis in dosegli začasno prepoved pisanja o primeru.
V debati, ki je sledila predavanju, ni manjkalo zanimivih podrobnosti. Po britanski zakonodaji Sally kljub oglaševanju storitve ni treba dokazati, da se zares pogovarja z duhovi, časopis (in Zenon) pa bi morala, nasprotno, nesporno dokazati, da te sposobnosti nima, preden sta objavila kritični zapis (podobno izkušnjo je imel z britanskimi kiropraktiki publicist Simon Singh).
Bralci časopisom pogosto pošiljajo dokaze, da čudežniki goljufajo, a jih ti skoraj nikoli ne objavijo, ker hočejo ohraniti dobre povezave s področjem, ki jim priskrbi toliko branih člankov o duhovih in neverjetnih ozdravitvah. Sally pa je kljub kritikam razprodala vse dvorane na zadnji turneji ter s prodajo vstopnic, knjig, dvdjev in posebnih svetovanj zaslužila več kot pol milijona funtov.
Razlag, zakaj smo ljudje tako slabo prilagojeni na srečanje s čudežniki, je veliko – od psiholoških do evolucijskih. Vendar mojih skeptičnih sogovornikov večinoma ni gnala samo raziskovalna strast ali želja po iskanju nekoliko resničnejše resnice, ampak tudi osebna izkušnja.
Predstavljajte si, kako se lahko počuti mlad čarodej, ko vidi, da ljudje verjamejo njegovim trikom, ga gledajo kot nadnaravno bitje ter mu prinašajo vse več denarja za njegove nasvete in prerokbe, je dejal Zenon.
Tudi sam je spoznal tak občutek moči in ciničen odnos do lahkovernežev, dokler ga ni streznilo srečanje s psihično nestabilno stranko, ki se je premočno vživela v njegovo prerokovalsko predstavo. Približno takrat se je zgodila še družinska tragedija, saj je njegov znanec, zlomljen zaradi ženine smrti v prometni nesreči, poiskal tolažbo pri klicalcu duhov. Ko mu je ta povedal, da ga njegova žena že nestrpno pričakuje v onostranstvu, je mladenič naredil samomor.
Podobne izkušnje so imeli številni britanski skeptični aktivisti. Nekateri so poznali bolnike, ki so jim zdravilci odsvetovali antibiotike in so umrli zaradi ozdravljivih bolezni. Drugim so svojci zapravili družinska premoženja, ker so zaupali čudežnikom ali sektam. Zato so se – podobno kot Zenon – angažirali vsak na svojem področju in začeli razkrivati tiste, ki z namernim zavajanjem in izkoriščanjem starih človeških slabosti služijo denar in povzročajo škodo.
Ali njihov aktivizem lahko preseže prepričevanje prepričanih? Čudežnici Sally medijska razkritja niso škodovala. Popoff ima danes večje občinstvo kot pred škandalom, protiznanstvena retorika je začela povezovati nenavadno koalicijo političnih populistov, verskih fundamentalistov in zahodnih potrošnikov vzhodnih filozofij. Zagovorniki čuvajne vloge medijev so zmedeni, kadar volivci podprejo politika, ki so mu dokazali korupcijo, zlorabo položaja ali laži. Skeptični čarodeji pa ne razumejo, zakaj poznavanje in razkrivanje iluzionističnih ukan ne ozdravi tistih, ki želijo verjeti v nadnaravne pojave.
V času, ko so mnenja postala sveta in dejstva poljubna, se njihovo vztrajanje pri razsvetljenskih idealih in razumu zlahka zdi nerazumno – sploh če lahko povsod spremljamo družbene in ekonomske vzpone tistih posameznikov in panog, ki spretno deskajo na valovih populizma, vraževere in strahu. A bom kljub temu vztrajal, je zagotovil Zenon. Že zato, da se morebitni somišljeniki v tem vse bolj norem svetu ne bodo počutili čisto osamljene.