Styria v Sloveniji

Styria Medien AG ni medijska družba, ki bi jo redno omenjala poročila v popisih medijskih krajin. Nima globalnega vpliva kot Murdochov News Corporation niti razvpitega regionalnega modela, ki ga pooseblja nemški Westdeutsche Algemeine Zeitung s svojim pustošenjem časopisnih trgov v jugovzhodni Evropi. Styria je zgolj tretja največja medijska družba v Avstriji, ki si lahko s kapitalskim presežkom dovoli regionalno širitev, o njenem načinu delovanja pa lahko največ povedo njeni časopisi, ki jih v Avstriji izdaja že več desetletij. Styria je zato zanimiva predvsem regionalno: ker kupuje slovenske časopise, ne skriva svojega cerkvenega porekla, in ne zanika, da jo zanimajo predvsem trgi z močno katoliško tradicijo.

Prva objava: Medijska preža, marec/april 2004

Katoliška medijska družba

Začetki sedanjega koncerna Styria Medien AG segajo v leto 1869, ko je graško-stechauska škofija ustanovila Katoliško tiskarsko društvo (Katholische Preßverein). Njeni ustanovitelji so bili prepričani, da je dežela v takšnem družbenem in političnem stanju, da katoliki potrebujejo nekaj, kar jih bo utrdilo in povezalo, saj naj bi naraščajoče sovraštvo do katoliške cerkve zahtevalo odločne ukrepe. Tiskarsko društvo je tako postalo združenje katolikov, ki so svoje poslanstvo nazadnje povzeli na generalni skupščini leta 1983 – podpirati publicistično delovanje v krščanskem duhu in javnem interesu. Za to delovanje naj bi bil značilen odprt pogled na svet, ki se kaže tudi v delovanju njihovih medijev: skrbi za človeško dostojanstvo; dostojanstvo njihovih bralcev, gledalcev in spletnih obiskovalcev ter dostojanstvo ljudi, o katerih poročajo.

Po prvi svetovni vojni se je Styrii pridružila graška knjigarna Buchhandlung Moser, zasnovane so bile prve podružnice v na Dunaju, v Salzburgu in na Bavarskem. Leta 1938 je nacistična oblast zaplenila zavode Tiskarskega društva in odpustila ter aretirala nekatere sodelavce. Ker ni želel sodelovati z nacizmom, so tedanjega generalnega direktorja Karla Mario Stepana poslali v koncentracijsko taborišče. Leta 1997 se je koncern preoblikoval v delniško družbo Styria Medien AG, ki se ukvarja z izdajanjem tiskanih in avdiovizualnih medijev, knjižnim in spletnim založništvom ter distribucijo teh vsebin.

Zasebni sklad Katoliške medijske družbe (Katholischen Medien Verein Privatstiftung), nekdanje Katoliške tiskarne, je ohranil 98,33-odstotni lastniški delež družbe. Za sklad skrbijo predsednik Johann Trummer in še trije člani odbora: Heribert Gasser, Leopold Städtler in Harald Mandl. Na čelu današnje Styrie je Horst Pirker, rojen na avstrijskem Koroškem leta 1959. Predsednik uprave družbe je od leta 1999, njegov najljubši učenjak pa je psiholog Viktor E. Frankl. Pod njegovim vodstvom je postala Styria tretja največja avstrijska medijska družba. Njihova najpomembnejša dnevna časopisa Kleine Zeitung (naklada čez 250.000 izvodov, dodati je treba tudi Kleine Zeitung Graz s 166.000 izvodi) in Die Presse (78.000 izvodov) dnevno dosežeta 1,169.000 bralcev; močni so tudi na področju regionalnega tiska, saj Steiermark Woche doseže 613.000, Kärntner Woche pa 338.000 bralcev. Spletno mesto Kleine Zeitunga mesečno zabeleži 1,671.584 obiskov, radijske postaje Antenne Steiermark, Antenne Kärnten in Radio Harmonie dosežejo 253.000 poslušalcev.

Styria je leta 2004 vstopila v drugo največjo avstrijsko založbo ET Multimedia AG, ki je ob švedski medijski skupini Dagens Industri 50-odstotna lastnica sestrskega poslovnega dnevnika Financ, časopisa WirtschaftsBlatt. Matični tržišči Styrie sta zvezni deželi Koroška in Štajerska, kjer je tudi vodilni medijski ponudnik časopisov, prevlado pa hočejo doseči tudi na področju spletnih medijev in zasebne radiodifuzije. Z naložbami v Presse, Tele, SAT 1 Österreich in Furche želijo okrepiti svojo prisotnost na Dunaju, z nakupom hrvaškega Večernjega lista in ustanovitvijo slovenskega brezplačnika Žurnal pa so se podali tudi na rastoča tržišča jugovzhodne Evrope. Širitev v Slovenijo in na Hrvaško »nima le gospodarske podlage, ampak so namenjeni tudi vzpostavljanju stikov med državami«, je še mogoče prebrati na njihovi spletni strani. V prihodnosti Styrio zanimajo tudi časnikarske hiše na Madžarskem.

Styria v Sloveniji

Styria se je že leta 2000 dejavno zanimala za nakup mariborskega Večera. Takrat je se s prevzemnimi ponudbami tekmovala z drugo avstrijsko družbo, štajersko SPÖ, ki je večinska lastnica tiskarne in papirnice Leykam, danes druge največje lastnice Večera. Že takrat so se pojavile tudi prve govorice, da Styrio zanimajo tudi deleži v Delu in Dnevniku, njena širitev pa naj ne bi imela le gospodarske podlage.

Simon Zdolšek, predsednik uprave Krekove družbe, je tedaj zanikal govorice in za časopis Finance povedal, da so »še sredi leta resen interes za nakup našega deleža v Delu pokazale tri ugledne evropske založniške hiše. Krekova družba z nikomer ni sklenila nobenega dogovora.« Strahove o morebitnih negospodarskih namenih avstrijske založbe je dve leti kasneje povzel predsednik uprave Dnevnika Branko Pavlin, ki se je spraševal, zakaj bi nekdo ponujal tri- do štirikratnik knjigovodske vrednosti za nakup gospodarske družbe, če se zanjo zanima le zaradi nakupa delnic in ne zaradi drugega interesa. »Dnevnoinformativni časopis, kot je Delo, lahko lastnikom omogoči posredovanje svojih mnenj prek vpliva na uredniško politiko. Temu se lahko časopisna hiša izogne samo z razpršenim lastništvom. Če želijo tujci pridobiti lastništvo nad kontrolnim paketom Dela, se moramo ob tem vprašati, kakšen je lahko njihov razlog. Odgovor je lahko samo: lastništvo v gospodarski družbi želijo uporabiti za posredovanje svojih mnenj prek vpliva na uredniško politiko, kar pa bi bilo slabo za nevtralni razvoj časopisa. Razen tega bo tako lahko tujec usmerjeno vplival na mnenje slovenskih bralcev, ki jih Delo nima malo.«

Ko je bilo že jasno, da Styria ne bo uspela pridobiti lastniškega deleža v Delu, saj si je četrtinski delež uspela kupiti Pivovarna Laško, je bilo mogoče slišati tudi ugibanja, ali nemara Styrio zanima nakup slovenskega političnega tednika Mag. Klaus Schweighofer, ki je v Styrii odgovoren za naložbe v Sloveniji, je tedaj povedal, da ga nakup tednika Mag zagotovo ne zanima, čeprav je tudi potrdil, da so se z urednikom Maga Danilom Slivnikom o tem pogovarjali, ko so proučevali možnosti nakupov slovenskih medijev. »Trenutno ne načrtujemo nobenega dodatnega nakupa kakšnega medija v Sloveniji,« je tedaj povedal Schweighofer.

Sedmega novembra 2003 je izšla prva številka brezplačnika Žurnal, s katerim je Styria vstopila na slovensko medijsko prizorišče. Styria naj bi bila le finančna vlagateljica, kot take pa je ne zanimata Žurnalova vsebina in oblika. Časopis tiskajo v Gradcu (razlog menda niso manjši stroški, ampak kakovost), vlagateljica pa ima očitno precej besede tudi pri oglasni politiki, saj od začetka nekaj oglasov celo ni bilo prevedenih iz nemškega jezika. Sledil je nakup 19,5 odstotkov lastniškega deleža v Dnevniku, drugem največjem slovenskem dnevnoinformativnem časopisu. Styrii je 16. 1. 2004 večino svojega deleža prodala skupina družba KD Holding, del skupine KD. Styria je na ministrstvo za kulturo takrat tudi vložila prošnjo za odobritev nadaljnjih nakupov delnic Dnevnika v skladu z veljavno zakonodajo. Povedali so tudi, da želijo delež v Dnevniku povečati na več kot 25 odstotkov, ne zanima pa jih večinski lastniški delež. Ministrstvo za kulturo je 27. 1. 2004 Styrii izdalo soglasje za pridobitev več kot 20-odstotnega lastniškega deleža v Dnevniku. Klaus Schweighofer je za Finance povedal, da se bodo o nakupu delnic najprej pogajali s KD Holdingom. Ta ima v lasti 6,2 odstotka delnic, ob morebitni prodaji celotnega svežnja Styrii pa bi jih skupaj imela 25,7 odstotka in s tem pridobila kontrolni sveženj.6

Vzroki in ozadja

Na prvi pogled je videti, da Styria prihaja v Slovenijo kot medijski igralec, ki ga zanima predvsem posel. Schweighofer je povedal, da se v Sloveniji zanimajo še za tri medijske posle. Znani so dogovori o ustanovitvi novega slovenskega dnevnega časopisa z delovnim imenom Express, pri katerem bo Styria sodelovala s finančnim vložkom (projekt sicer pooseblja Marko Crnkovič), o preostalih treh pa Schweighofer ni hotel razkriti nobenih podrobnosti. Povedal je le, da jih zanimajo le naložbe v slovenski in hrvaški trg.

Redkobesednost za Styrio tudi v preteklosti ni bila neobičajna praksa. Ko so leta 2000 avstrijski novinarji vprašali predsednika uprave Pirkerja, ali se res zanima za nakup hrvaškega Večernjega lista, ugibanj ni komentiral, čez dva tedna pa so bile pogodbe podpisane. Predstavniki Styrie so se 23. 1. sestali s predsednikom uprave DZS Bojanom Petanom, večinskim lastnikom Dnevnika. Podrobnosti pogovorov vpleteni niso želeli razkrivati. Petan je povedal le, da se niso pogovarjali o morebitnem nakupu večinskega dela Dnevnika, »pričakujem pa, da bo sodelovanje z Avstrijci lažje, kot je bilo z Matjažem Gantarjem iz finančne družbe KD Holding«. Predsednika uprave Dnevnika Branka Pavlina, ki je pred dvema letoma trepetal pred Styriinim nakupom Dela, prav tako ne skrbi morebitna pridobitev večinskega deleža. Styria naj v Dnevniku še kako leto ne bi zahtevala sprememb, gospodarska uspešnost pa bo še naprej zagotavljala nevtralnost Dnevnika. Razen tega naj bi Styrio bolj kakor povečevanje lastniškega deleža zanimala distribucija Dnevnika.

Da je distribucija ključna za vsako časopisno podjetje, so nas naučile zgodbe o propadlih dnevniških poskusih Slovenca, Republike in Jutranjika. Največja slovenska distribucijska hiša je Delo Prodaja, katere največji lastnik je Banka Celje, do pred kratkim pa je svoj lastniški delež neposredno in preko povezanih oseb krepila tudi DZS, Marjan Božnik, član nadzornega sveta Dnevnika (Dnevnik je v večinski lasti DZS) je celo postal zastopnik Dela Prodaje. Krekova družba je 4. 1. 2004 kupila 13 odstotkov delnic, ki so bile prej v lasti DZS, in postala njena tretja največja lastnica.

O Krekovi družbi, ki so jo ustanovile cerkvene pravne osebe, so novinarji zbrali precej podatkov maja 2000, ko so tedanjega predsednika uprave in člana nadzornega sveta časopisa Delo Milana Geriča razrešili zaradi suma domnevnega izkoriščanja notranjih informacij.10 Takrat so bili lastniki Krekove družbe za upravljanje mariborska rimokatoliška nadškofija, Družina, Tiskovno društvo Ognjišče in Mohorjeva družba iz Celja, za Geričevo odstavitev pa naj bi bil najbolj odgovoren Mirko Krašovec, tedaj ekonom mariborske škofije in predsednik uprave Krekove družbe, ki naj bi dejansko sprejemal vse pomembne odločitve v družbah11, poimenovanih po Janezu Evangelistu Kreku. Krekova družba je tudi lastnica četrtinskega deleža televizijske postaje TV3, ki si jo deli z družbami, povezanimi s hrvaškim poslovnežem Ivanom Ćaleto, do februarja 2003 pa so bili tudi lastniki 24,98-odstotnega deleža časopisa Delo.

Krekova banka je bila ustanovljena leta 16. oktobra 1992. V vlogi, naslovljeni na Banko Slovenije, je bilo mogoče prebrati tudi utemeljitev, po kateri naj bi kristjani dobili priložnost, da prispevajo k bolj pravičnemu družbenemu redu, zato so ekonomi škofij ter zastopniki duhovnikov in redovnikov začeli razmišljati o ustanovitvi neke skupne bančne ustanove, ki bi ji lahko zaupali in bi bila v vsestransko pomoč pri gospodarjenju s cerkvenim premoženjem. Spoznanje, da ima cerkev pravico in dolžnost dobro gospodariti s svojim premoženjem, jih je tudi opogumilo, da so začeli delati na projektu banke. Da bi zbrali zadostno količino kapitala, potrebnega za ustanovitev banke, so morali zbrati najmanj 5 milijonov tedanjih nemških mark, kar so dosegli s tem, da so nominalno vrednost delnice nastavili na 200 mark in jih naredili dostopne kar najširšemu krogu ljudi. Tako so dosegli izjemno razpršeno lastniško strukturo, ki so jo razen cerkvenih fizičnih in pravnih oseb sestavljali tudi povsem običajni državljani ter podjetja. Večino upravljavskih delnic je takrat zadržala Rimskokatoliška cerkev, predsednik odbora za ustanovitev banke je bil Mirko Krašovec, banka pa naj bi bila kot vsaka druga banka, le prežeta s krščanskim etosom.

V nadzornem svetu Styrie sedi tudi Georg Doppelhofer iz štajerske deželne Raiffeisenlandesbanke. Banka je del avstrijske bančne skupine Raiffeisen Zentralbank (RFZ), del skupine pa je tudi Raiffeisen International Beteiligung, ki obvladuje mrežo bančnih podružnic Raiffeisen Zentralbank v srednji in vzhodni Evropi. Raiffeisen International Beteiligung je od 5. 4. 2002 večinska lastnica (97,322 odstotkov) Krekove banke. Pri prodaji Krekove banke je svetoval France Arhar, ki je bil hkrati uradno še vedno zaposlen pri Banki Slovenije, kar mu je precej škodovalo pri predsedniški kandidaturi. Tudi zato, ker si je želel poprej nabrati nekaj političnih točk s podpisom referendumske pobude za preprečitev prodaje Nove Ljubljanske banke tujemu lastniku. Odločitev za RFZ naj bi bila logična, saj je avstrijska skupina ponujala »ohranitev identitete, sedanje ime, skupno upravljanje in na gospodarsko sprejemljivi ravni upoštevanje krščanskih načel«. Čeprav Krekova banka ni neposredno povezana s Krekovo družbo, je Simon Zdolšek, predsednik uprave Krekove družbe, tedaj izjavil, da od posla pričakuje tudi okrepitev finančne podpore Krekovi družbi.

Strah pred »katoliškim kapitalom«?

Da je Styria medijska družba v lasti katoliške cerkve, niso njeni predstavniki nikoli prikrivali. Zgodovina, poslanstvo in cilji družbe so zapisani tudi na njihovi spletni strani, kjer jih lahko vsakdo prebere. Zato sem želel bolj natančno opisati predvsem njene posredne, neposredne in svetovnonazorske povezave s kapitalom, ki ga lahko pogojno poimenujemo »katoliški«, »desni« ali »cerkveni«. Namenoma pa sem se izognil ugibanju, kakšne so lahko posledice pritoka svetovnonazorsko obarvanega kapitala na slovenski medijski trg, saj je Styria strateški medijski lastnik, katere konkretno delovanje je mogoče preučiti na avstrijskem in hrvaškem medijskem trgu. Poslovno gledano so vsekakor uspešni. Kljub krizi je Styria leta 2003 na domačem trgu dosegla najvišjo rast dnevno prodanega števila časopisov: naklada časopisa Die Presse je narasla za 2,5, Kleine Zeitunga za 2,3 in WirtschaftsBlatta za 1,1 odstotka.

***

Viri:

1 Evropski poslanec, ki je leta 2001 strogo okrcal monopol Dela Prodaje in od slovenske vlade zahteval, naj sprejme ukrepe za preprečevanje monopola pri distribuciji tiskanih medijev, je prav tako Korošec: Hubert Pirker. (Marjeta Bogataj: V Delu Prodaji so jezno na Evropskega poslanca Huberta Pirkerja, Finance, 7. 9. 2001)
2 Vesna Kalčič: Styria v nakupovalni mrzlici, Dnevnik, 4. 8. 2000.
3 Mateja Bertoncelj: Za Delo se zanimajo trije tuji založniki, Finance, 23. 9. 2002.
4 Dobro obveščeni o prodaji Dela avstrijski založbi Styria, Finance, 6. 1. 2002.
5 Petra Sovdat: Styrie Mag ne zanima, Finance, 3. 2. 2004.
6 Goran Novkovič: Styria se bo pogajala s KD Holdingom, Finance, 27. 1. 2004.
7 Izdaja prve številke novega dnevnika je bila že nekajkrat prestavljena. Med ustanovitelji naj bi bili Styria, KD Group in KBM Infond, ki naj bi si izdajatelju razdelili po 30-odstotni delež, a je iz posla že izstopil KBM Infond, pridružil pa se je Schollmayerjev Be-Be.
8 Suzana Kos: Styria minuli petek že pri Petanu, Finance, 26. 1. 2004
9 Morebitno parkirišče bi bilo lahko podjetje Fond Invest, sicer eden od lastnikov DZS. Fond Invest je kupil 14,4odstotka delnic od Hypo AAC. Med »prijateljske lastnike«, ki bi se odzvali Petanovemu vabilu o hkratni prodaji lastniških deležev, sodijo tudi Banka Celje, SOD in nekaj manjših delničarjev.
10 Geriča so odstavili, Dnevnik, 24. 5. 2000
11 V tistem času so to bile: Krekova banka, Krekova družba za financiranje, Krekova pooblaščena družba za upravljanje in Krekova družba za storitve, trgovino in posredništvo.
12 Matija Grah in Stanislav Kovač: Nebeška banka, Mladina, 13. 10. 1992.
13 Leta 2001 je bil lastnik 10 odstotkov Krekove banke mariborski Škofijski ordinariat.
14 Krašovec v Financah, 18. 1. 2002.
15 Andraz Grahek: Novi solastnik Dnevnika krepi položaj v Avstriji, Finance, 2. 3. 2004.